Ko zaprem oči
Ko zaprem oči.
Vdihnem.
Diham.
Utrip srca se ujame z ritmom pihanja vetra,
mežikanja zvezd,
padanja slapu,
drhtenja mesečine.
Izgubila sem se v toku
nočne veličine.
Brenčijo v travi,
sikajo pod nogami.
Zaprhutajo mogočna krila,
ki se pomešajo v simfonijo glasov.
Negibno stojim.
Prazna glava,
nobene misli.
Samo občutek.
Tu in zdaj.
Ne padem nazaj,
ne stopim naprej.
Oblije me toplina.
Požgečka po nosu,
stisne lička.
Zaigra orkester
celotnega gozda.
In jaz sem del njega.
Potem spet odprem oči.