burjac@ajd.sik.si

Ko angeli padajo v svoja zrcala

V noči,

ko angeli

padajo v svoja zrcala,

mi z ustnicami

netiš ognje.

 

Vzrdhtevaš

sred snegov.

Z vijoličastimi cvetovi

jemleš strahove

praznim vejam.

 

Poiščiva si

pomladno zavetje

v škarpah

pri modrasih;

naj še nama oluščijo kože.

 

Vzemi me

v tvoje ničje.

Prebodi me

s turkizno svetlobo

hladnih tolmunov.

 

V noči,

ko angeli padajo

v svoja zrcala,

mi pridi naproti

z zvarkom vseh juter.

Glasovanje

Za oddajanje glasov morate biti prijavljeni.

Arhiv

Prijava na E-novice