Drugi val

»Cenim, spoštovani Koroni, da ste se tako hitro odzvali na moj poziv. Ker zdaj gre zares – če seveda ne želita ostati pod krinko in anonimni še sto, tristo let … Zdaj je čas, Koroni, da končno izpeljemo svoj načrt!« nagovori množice novi vodja, Kovid XIX, ki se je izkazal že pred meseci, v prvem valu. Po prepričanju vseh je med najbolj zaslužnimi za to, da so se dvignili iz latentnosti, se z zoonozo prebili do te žlote(!), ki uničuje svet, in potem kmalu zavzeli – najprej Hubej.

»Ko-vid, Ko-vid, Ko-vid …!« vzklika množica na isti frekvenci. Najbolj zagrizeni se prerivajo v ospredje, pripravljeni, da grejo v akcijo, najraje takoj.

Kovid se v več smereh zavrti okoli svoje osi (toliko da se ni zataknil v enega od svetovalcev), a se hitro znajde, se izostri in objasni: »Brez naših izvedenskih služb, ki so se infiltrirale v človeške sisteme in me sproti obveščale o poteku epidemije, bi nikdar ne dosegli takšnih – zavidljivih – rezultatov!« Ustavi se, kot da pričakuje aplavz, in navije: »Za pandemijo! Naprej s korono!«

Množica bučno skandira: »Ko-ro-na, ko-ro-na, ko-ro-na …!«

Z enim samim migljajem jih Kovid ustavi in nadaljuje: »Vsaka čast, Koroni! Toda  pozor – naj vas uspeh ne omami! Tokrat nam je šlo vse na roko: človeška nečimrnost, zanikrnost, brezbrižnost … Počistili bomo vse živo, zbrisali s tega planeta vse rase …« se razvnema. »Nikdar več inertni! Zdaj ali nikoli: Za pandemijo! Naprej s korono!«

»Za pandemijo! Naprej s korono!« utripa občestvo v en glas.

»O vsem, kar morate vedeti, dragi Koroni, veste že spočetka: zapise imate vsajene v RNK. Skenirali smo vam priročnike … Dobili ste kode za svoje podkaste … Med seboj ste programsko povezani, tako da lahko v vsakem trenutku stopite v stik s komerkoli med vami in se uskladite,« jih spretno usmerja v poslušnost. »Kontrolni center bo hkrati zbiral podatke s terena in jih analiziral. Nič nam ne uide,« opomni. »Tako. V  prve vrste naj stopijo specialne enote, zatem pa po protokolu …« zapove in požene program. »Čistka!«

Postroji se samodejne razporedijo glede na genetski ključ. Poveljstva strnejo svoje enote in proučijo na novo domišljeno taktiko. Na Kovidov znak se Koroni, izurjeni kot nikdar, poženejo na ciljne gostitelje in jurišajo na opne njihovih celic. Prebijajo se skozi celično plazmo, napadajo jedra in spravijo svoj genom v tisk … »Čistka!« odmeva v medceličju.

Medtem ko Kovid že načrtuje nove ukrepe (kako da bo s svojo pojavo obrnil ves svet na glavo), se postroj – pod poveljstvom s serijsko cifro K 458* – spravi na primestni avtobus in preži v zasedi …

K *4 namigne: »Če ta samo kihne, smo bitko dobili,« oznani. »Ta ni le rizična, je prav nemarna … Le kako se lahko brez robca briše pod nosom …« In baba res kihne, pa ne v rokav.

Potniki sicer nosijo maske (eni pod brado), zvečine ‘home-made’ izdelke iz blaga z lepimi vzorčki ali barvno usklajene z garderobo, le šofer in neki bledikav fant (najbrž študent) imata nataknjen nek star sanitetni model.

»Daj-daj, saj ni nič atestirano,« oceni K *2 in posmehljivo doda: »Nova moda pač. Tukaj ni kaj izgubiti, nobenega rizika ni …«

Vodja, K *1, mu vzame besedo: »Torej gremo … Dobimo se v najbližji bolnici,« cinično pripomni in da znak za povelje. »Go!« udari.

V tistem nekdo, očitno K *9, zažene alarm: »Pazi! Oni spredaj ima sledilnik …«

»Abort!« hoče K *1 prestreči napad. »Stoj! Ne na šoferja!« Toda prepozno. Naskok je že v teku, ne da se ga več zaustaviti. Cela horda Koronov plane na dan in napada vsevprek. V trenutku zavzame vsaj pol avtobusa.

Na prvi postaji izstopita le povaljan možakar z mastnim lasiščem in urejeno dolgolaso dekle z natrganim džinsom. Koroni pod vodstvom K *3 grejo z možakom, K *5 pa z dolgolasko.

Prvi vzpostavi kontakt K *5. »CQ …« se obrne na vse. Javi se najbližji: »K *3. Roger!« prevzame.

»Zadetek v polno – gužva, kot naročeno,« poroča K *5. »Se bomo precej zamudili!« pojasni. »Mala je šla voščit, a tu že nazdravljajo, cela žlahta. Ne vem, kje naj začnemo. Vsi so bolj ali manj preparirani z nekimi ‘razkužili’; z neposrednimi stiki pač ne bo šlo. Si pa dihajo za ovratnik … Ja-ja, to bo to. Gôtovi so! Najprej pa nona …«

»Seguro!« se strinja K *3, očitno mutant španske gripe, in zrecitira svoje še sam: »V našem primeru bo šlo bolj na trdo. Čakamo tu na mrazu, pred na pol zaprtim bifejem. Strežejo kar skozi okno – v nekakšnih ‘to-go’ kozarčkih. Stari se ga naliva s špiritom; težko pridemo zraven. Ob vsakem njegovem požirku utrpimo izgube …« Iz ozadja se sliši razglašen napev … Zveza prekine.

»CQ!« kliče zdaj K *8. Vsi so na zvezi. »Smo na urgenci, cela frka: dva krasna primerka s pridruženimi boleznimi,« obvešča. »Eden ima KOPB zaradi kajenja (respirator), drugi asimptomatsko pljučnico (punkcija) …«

Prvi povleče kapo K *1: »Stop!« mu ukaže. »Nima vica … Raje se spravite na osebje, pa bo šlo hitro naprej … Copy? Kapiš?«

»CQ-D!« se panično vmeša K *9. »Rgr,« potrdi K *1. »WTF! What distress, kakšna nevarnost?« hoče vedeti. »Tisti s sledilnikom … « pojasni K *9. »Aplikacija … Abonentu da takoj vedeti, če je bil v stiku s sumljivim osebkom, njihov kontrolni center pa obvesti: kdo, kje in kdaj. Lahko nas hitro izsledijo! Zdaj gremo nazaj, po isti poti …«

»Go shit!« ga prekine K *1. »Ne seri! Glede na število TAN kod, ki so jim jih podelili, se ni bati. Večina mobilcev je predpotopnih (iOS, Android ali starejši), ki aplikacije sploh ne potegnejo,« ga prepričuje. »Pa srečno vožnjo!«

Na zvezi že čaka že čaka K *6. »Dilema,« pove. »Tisti študent – ali karkoli že je – ima zadnji model Galaxy S, generacija 20. Tip gre na protest, sem razbral z SMS. Ne bi tvegali, če slučajno …«

»TYT,« ga pomiri K *1. »Kar počasi. Nadziramo vse letošnje Samsungove modele (S20, S20+, S20 Ultra …), made in China, Vietnam, South Korea … Na ulici bo mobi itak izklopil. Je pa to za nas krasna priložnost – folk vseh generacij na kupu, brez varne razdalje …. Idealno!« mu zagotovi. »Kar lepo v akcijo.«

»K *4, javi se!« šef takoj izkoristi pavzo. »Calling … Pa kje je ta banda! Že zdavnaj bi morali opraviti s tisto žensko …« se razpali kot že dolgo ne.

Ko se linija sprosti, vskoči K *7 in na hitro poroča: »Mi smo vseskozi v navezi s K *8. Z dvema džankicama za šoping smo izstopili na končni postaji. S K *8 smo se uskladili in naskočili veleblagovnice. Krasna izbira! Vse šiba po planu, sploh pa keš – iz rok v roke!«

»Ok. Read,« ga ustavi K *1. »Odlično! A tu je zdaj končno K *4. Roger!«

»Tukaj … Ni šlo prej,« se opraviči K *4. »No. Tista ženska … slaba naložba! Seveda je kužna, prime se je pa nič. Še kiha ne več. Živi sama … Čakali smo, da pride kdo naokrog … Potem smo šli z njenim sosedom v dom za starejše, pa smo …«

»TMI, preveč informacij … Beri priročnik (RFM)!« ga preseka glavni. »Konec debate!«

Koroni s tega rajona se zberejo, kot jim je bilo zapovedano, v bolnici, pravzaprav pred njo, na dovozu in po parkiriščih. V šotorih civilne zaščite, predvidenih za novoletno slavje, je postavljenih tisoč bolniških postelj. Ljudje izdihujejo v komaj omiljenih bolečinah. Nihče nima ob sebi nikogar za zadnjo besedo, za zadnji stisk roke. Tudi zadnja želja usahne, shlajena pod plastičnim prtom. Prihodnost je negotova, prepuščena naravi. Čigavi?

Kovid XIX se ustopi in v spremstvu pribočnikov nagovori vse zbrane: »Spoštovani! Smo v težkih časih, ko je dejansko treba napeti vse sile, da končno pospravimo s to napihnjeno sodrgo(!), ki spravlja planet s tečajev.«

»Za nami sta dve preizkušnji … Izjemno ste se izkazali!« jim da priznanje. »Po naših ocenah so izgube zanemarljive. Virološka zbornica zagotavlja, da so povsem obnovljive, da bomo iz tega izšli le še močnejši, še bolj odporni, še bolj zavzeti … Zmaga je vsekakor na naši strani!«

»Zma-ga, zma-ga, zma-ga …!« valoví masa v transu kot poblaznela.

»Med nami ni …« poseže. »Med nami ni žvižgačev!« zahruje in naredi pomenljivo pavzo. »Tile pa,« pokaže na postelje, »tem pač nič dobro ne kaže! Navadna gripa jih lahko od danes na jutri pobere. A kaže, da jih zlepa ne bo izučilo … Še svojih ukrepov se ne držijo …  Razklanost in razslojenost na vseh področjih! Brez vsakih vrednot so ostali, zvečine … Sami sebi nastavljajo zanke – s preklemano tehniko (brez nje bi bili sicer bosi), in z vsesplošnim turizmom … Izleti v vesolje? Se res ne zavedajo, da je to naš resor! Od nekdaj smo regulirali informacijske tokove med živimi bitji … Bili smo prvi, in prvi bomo …«

»Pr-vi, vi, vi, vi!« zanaša množico kot prah v medzvezdju.

»Zdaj se že cepijo …« spet vstopi govorec. »Kar naj se! Tudi mi se, a imamo drugačno, dolgoročnejšo  taktiko … Življenje bo za vedno v naši domeni. In četudi nas kdaj kaj povozi, bomo, Koroni, dosledno peljali idejo naprej.«

»Na-prej!« Sliši se hkrati kot grožnja in kot prisega.

»Pred nami so novi izzivi …« objavi Kovid XIX. »Računate lahko na ponoven vpoklic.« In povzame: »Spet bomo vstali, se dvignili iz pozabe – kot bojevniki iz Xiana!«