burjac@ajd.sik.si

Čaplja

Tvoje svetišče je odsekana veja

starega bora

visoko pod nebom.

Tam ždiš v sveti tišini.

Tvoj neskončni mir

diši po borovi smoli in poletju.

 

S tvojih belih kril

čas

kaplja

na zemljo.

 

Nastavim dlani

in vanje lovim

najine skupne

minute neskončnosti.

 

Tam zgoraj,

visoko nad mano,

nisi na preži za zemeljsko hrano.

Prisluškuješ tišini neba.

Prežiš na glasove,

ki jih veter ukrade tihi modrini.

 

V svoj kljun loviš večnost.

 

O, pridi, danes, čaplja!

Spusti se na zemljo

vsaj enkrat

samo zame.

 

Odpri kljun

in nahrani

moje zimsko srce

z vetrom

in sinjo modrino.

 

Glasovanje

Za oddajanje glasov morate biti prijavljeni.

Arhiv

Prijava na E-novice