V meglici mladosti se zaletavam v tuja prepričanja, ki postanejo moja. Pogumno jih branim, kot bi branil sebe, kot vojak, ki brani državo, a države ne pozna, kot jaz ne poznam sebe. Le, ko z besedami nežno jadram po listu papirja, v ritmu svoje biti, se spomnim kdo sem. Plujem skozi meglice…