Burjač je spletišče, namenjeno objavljanju kratke proze. Z njim želimo doseči, da bi kvalitetni literarni izdelki ponudili zanimivo bralsko izkušnjo širši množici bralcev.  K sodelovanju vabimo tako izkušene in uveljavljene avtorje kot tiste, ki so šele začeli brusiti svoj pisateljski talent. Registrirate se lahko tukaj.

“Pozdravljeni na vetrovnem dvorišču besed”

“Pozdravljeni na vetrovnem dvorišču besed”

Medvedji samci

Z napetim obrazom je Jure potisnil kljuko, previdno privzdignil vrata, da niso škripala in se neopažen pritajil v očetovo pisarno. Zasedel je izrezljani stol za pisalno mizo in iz žepa potegnil šatuljo s sumljivo vsebino. Razprl je plastično vrečico, iz katere se je...

Preberi več...

Beseda urednika

NOVI MEDMREŽNI REVIJI NA POT Spoštovani uporabniki. Namen te strani je že pojasnjen, vendar bi želel dodati, da je ta prostor odprt za nova življenja kvalitetnih upovedi. Zgodb je, kolikor je ljudi, vsak res nosi v sebi celo zgodbarnico, le deliti je ni pripravljen,...

Preberi več...

Okno

Na severni fasadi, sveže prepleskani z oglušujoče kričečo modro barvo, se izgublja majhno okno. Stekla so zasenčena le s prahom in umazanijo, saj je od oknic ostalo zgolj okovje. Najbrž so se prejšnji stanovalci v eni izmed hujših zim vsaj za kako uro uspeli pogreti z...

Preberi več...

Zasledovanje

Spet mora po tej temni ulici. Hladna noč je. Grozeča tišina pritiska nanjo. Iz megle prši. Mularija je razbila ulične svetilke in zanikrni komunalci jih niso menjali. Pink, pink, cop, pink, pink, cop... Nekdo hodi za njo. Bednik v tem pozabljenem delu mesta. Naj ga...

Preberi več...

Vrček piva

Prijem je močan, čez cel ročaj. Obetal je, da bom kmalu prazen. Pa tega nisem želel. Kar dobro se počutim, napolnjen s hladno medenozlato tekočino. Smetanasta pena oznanja vsebino; pa ji tega ne bi bilo treba - že moj videz pove, da sem vrček za pivo. Ne nek...

Preberi več...

Pogovor v parku

Spet sta tu. Vsakič, ko pridem v park, ju zagledam. Njega, včasih visokega in pokončnega, a zdaj sključenih ramen. Njo, majhno in okroglo, z belimi prameni v nekoč povsem črnih laseh. Drug ob drugem sedita na klopci pod topolom, sklenjenih dlani in spokojnih obrazov....

Preberi več...

Jeza mešalca betona

Dum, dum, dum, dum, dum, dum, piririri, dum, dum, dum, dum, dum, dum, …. Že spet imajo zabavo. Samo to znajo. Popivanje in zabavanje. Hektolitri vina in ducati platojev piv, ki se nato prazne valjajo okrog mene. Mulci, ki v samih gatah letajo okrog hiše, pijani ko...

Preberi več...

Na avtobusu

»Kdo si, ženska?« Sopranovski glas, brez posluha in občutka za okolico,  dokončno preseka mojo zen meditacijo. Že nekaj minut prihaja tole neustavljivo čebljanje do mojih slušnih centrov, vendar ga vztrajno zavračam, dokler ni preseglo mejo dopustnega. Previdno, z...

Preberi več...

Prijava

 

Arhiv