Pozdravljeni na vetrovnem dvorišču besed!

Burjač je spletišče, namenjeno branju in objavljanju kratke proze. Z njim želimo doseči, da bi kvalitetni literarni izdelki ponudili zanimivo bralsko izkušnjo širši množici bralcev.  K sodelovanju vabimo tako izkušene in uveljavljene avtorje kot tiste, ki so šele začeli brusiti svoj pisateljski talent. Registrirate se lahko tukaj.

“Ko sloniš na moji rami in zreš v zapiske današnjega dne, si kot moja perutnica, brez katere ne bi mogla leteti… “

“Tako vidno skriti v center ozadja. Tako prizemljeno božanski vibrirajo s tisto svojo masivo v rokah…”

“Nihče več ne opazi, kako božansko lepa je preproga cvetočega regrata krog hiše in kako izredno dobra je še voda iz domače pipe.”

“Ti rituali, ta usedlina vseh naših predniških hotenj …”

“Zakaj samo ležim in gledam v zvezde?”

Diamant in steklo

Ko odložim slušalko telefona, se v hipu odločim. »Domov grem!« »Pa ti si čisto nora! A nimaš jutri zjutraj izpita?« se čudi moja cimra. »Ja, glej, ne gre drugače. Zunaj je krasno sonce. Saj veš – Primorci in Ljubljana, te prime in moraš iti …« lažem z nasmehom na...

Preberi več...

Zven bobna v jesenskem vetru

Boben, moj prijatelj. Visok, masiven, izdolben kos lesa, z napeto živalsko kožo čez zgornji rob okrogline. Poslikan z ornamenturo, s simboličnimi silhuetami črnih teles prepletenih v gibanju. Oprtala sem si težak nahrbtnik tam na parkirišču in se spustila po...

Preberi več...

Identiteta

Staljene snežinke so se cedile po velikem zelenem steklu kavarne v nakupovalnem centru. Sedem čez deseto dopoldan je kazala digitalna ura, ki je spreminjala barve zgoraj nad vhodom v udobno kavarno. Ta je ponujala lagodne naslanjače in stikovniške velike ekrane, da si...

Preberi več...

Ugasla luč

Janka Križnarja bi človek težko opisal kot nestrpnega človeka. Osem od njegovih desetih sosedov bi vam potrdilo, da je Janko Križnar zgled krščanske potrpežljivosti, ostala dva bi vam sicer povedala, da je Križnar zmene najhujše vrste, a razlaga, zakaj sta prišla do...

Preberi več...

Scefrana

Hvala Bogu! Za ta teden sem končala. Vsebino vedra izliješ v školjko, krpo, ki je v resnici majica, izpereš v čisti vodi in jo temeljito ožmeš. Po stopnicah se spustiš na dvorišče, stopiš do vrtne ograje in čeznjo obesiš mokro krpo. Raztegneš jo in iz navade poravnaš...

Preberi več...

Cvetoča češnja

Popoldan se je prevesil v zgodnji večer, ko je lahko zapustil prostore svoje kletke, v kateri je služboval zadnjih nekaj mesecev. Sovražil je enolično rutino dela, ki je poneumljala pametne. Izgubljeni in v njej ujeti so se počutili tudi večni optimisti, med katere je...

Preberi več...

Na kameljem hrbtu

Ob vsakem premiku živali pod seboj čutim sunek v medenico, izmenjaje, enkrat spredaj, nato zadaj. V strahu, da se ne bom obdržal v sedlu, napenjam roke in stiskam noge. Žival se odziva tako, da ob vsakem stisku mojih nog puhne skozi nozdrvi. Ko je zapuhala prvič, me...

Preberi več...

Želja

Zakaj samo ležim in gledam v zvezde? Prav imaš. Ne razmišljam, ne želim ... Samo gledam zvezde. Samo da veš, tudi jaz sem si nekoč želela. Enako kot ti. In želja, ki sem jo klicala, je prišla in rekla: "Dobiš, kar želiš." Nisem verjela. Komu se želja res izpolni? Pa...

Preberi več...

Zvonček na tuji zemlji

Predrami me hladna jutranja rosa. Vsakonočni dar, ki se spusti z neba. Dolgi in ovinkavi prsti se kot lovke hobotnice stezajo proti mojemu steblu. Nežno me ovijejo, dotik je mehak, blag. Čutim toplino, ki se z manikirane roke steka vame. Prijem postaja vedno močnejši,...

Preberi več...

Prijava

 

Arhiv