OBLAK

OBLAK En sam dan je bil usoden za rojstvo sivine na tvojem čelu. Bila sva metulja, skoraj eksotična – jaz sem imel črna krila z oranžnimi obrobami, ti si imela zelena s turkiznimi obročki. Igrala sva se. Letala sva okrog regratovih cvetov, sedala na travnata zarobja,...

Četrti oleander

»Ostanite mirni, gospa,« so ti rekli tudi tokrat. In prav isto bi ti rekla tudi jaz, vedno, ko sva vstopili v to stavbo. Prvič v resnici nisva prišli sem, ker je tebi zastajala voda, pač pa zato, ker je meni zastajal dih. Od očaranosti in veselja. Da se mi je uspelo...

Vrtnica

Ne spomnim se več zagotovo, kdaj sem prvič vstopila v ta mali košček samote. Vem, da me je obdajal prostran travnik. Čutila sem, da se je ta kraj šele rodil; kipel je od moči, ki se je zrcalila v prelivajočih barvah zelenja … Sprva je bilo samo to, prazna planota,...

Čakam

Vrinil si se v moje misli. Kot bi imel tu svoj dom, svoje pribežališče. Ko sloniš na moji rami in zreš v zapiske današnjega dne, si kot moja perutnica, brez katere ne bi mogla leteti. Dotakni se me. Slučajno. Položi roko na mojo ramo in začuti šelestenje kril. Čutiš?...

Porušena jesen

Vedel je, da ni na pravem kraju. Strah mu je to povedal. V Cvetlični ulici so se vanj zabile sence prve ljubezni in pomendrani spomini so ometli gosto pajčevino okrog nekdaj razbolelega srca. Opazil je, kako se je pred njeno nekdanjo hišo skorja obranih jablan...

Dagon

“Vrniva se.” Knorr me pocuka za rokav. “Nevihta bo.” “Ne še.” Prva nevihta nikoli ne udari pred zgodnjim popoldnevom, ker sonce šele takrat dovolj razgreje zrak. Moja Omega je kazala navpično črto, krog, dve utripajoči piki, še eno...