Pozdravljeni na vetrovnem dvorišču besed!

Burjač je spletišče, namenjeno branju in objavljanju kratke proze. Z njim želimo doseči, da bi kvalitetni literarni izdelki ponudili zanimivo bralsko izkušnjo širši množici bralcev.  K sodelovanju vabimo tako izkušene in uveljavljene avtorje kot tiste, ki so šele začeli brusiti svoj pisateljski talent. Registrirate se lahko tukaj.

“Ko sloniš na moji rami in zreš v zapiske današnjega dne, si kot moja perutnica, brez katere ne bi mogla leteti… “

“Tako vidno skriti v center ozadja. Tako prizemljeno božanski vibrirajo s tisto svojo masivo v rokah…”

“Nihče več ne opazi, kako božansko lepa je preproga cvetočega regrata krog hiše in kako izredno dobra je še voda iz domače pipe.”

“Ti rituali, ta usedlina vseh naših predniških hotenj …”

“Zakaj samo ležim in gledam v zvezde?”

Izbranka uredništva

Zmagovalka prvega tromesečja, zgodba Zvonček na tuji zemlji ima v sebi tisti prepotrebni naboj kratkoprozne kondicije in prepoznavno slogovno zgoščenost. Zgodba je zelo preprosta - avtor uporabi orodje personifikacije, in tako izvemo, da ima čisto običajen pomladni...

Preberi več...

Čakam

Vrinil si se v moje misli. Kot bi imel tu svoj dom, svoje pribežališče. Ko sloniš na moji rami in zreš v zapiske današnjega dne, si kot moja perutnica, brez katere ne bi mogla leteti. Dotakni se me. Slučajno. Položi roko na mojo ramo in začuti šelestenje kril. Čutiš?...

Preberi več...

Porušena jesen

Vedel je, da ni na pravem kraju. Strah mu je to povedal. V Cvetlični ulici so se vanj zabile sence prve ljubezni in pomendrani spomini so ometli gosto pajčevino okrog nekdaj razbolelega srca. Opazil je, kako se je pred njeno nekdanjo hišo skorja obranih jablan...

Preberi več...

Dagon

"Vrniva se." Knorr me pocuka za rokav. "Nevihta bo." "Ne še." Prva nevihta nikoli ne udari pred zgodnjim popoldnevom, ker sonce šele takrat dovolj razgreje zrak. Moja Omega je kazala navpično črto, krog, dve utripajoči piki, še eno navpično črto in dva kvadrata, enega...

Preberi več...

Hormonski koncert

Jebemti, ta njegova butasta glasba! Zakaj sem zmeraj vsa mehka ob muskontarjih? Pa še basist! Ti me sploh zrajcajo v brezumje. Tako vidno skriti v center ozadja. Tako prizemljeno božanski vibrirajo s tisto svojo masivo v rokah. Zakaj ni moglo ostati pri ‘Živijo,...

Preberi več...

Kavč

Tana in Mito sta bila poročena že skoraj desetletje. Živela sta v stari kamniti hiši, postavljeni nedaleč od vasi. Obnova je bila  več ali manj končana, le še dnevni prostor je potreboval nov kavč, saj je star, razcefran retro model že odslužil svojemu namenu. Veliko...

Preberi več...

Strah in strahci

Ko se je rodila, je babica vzdihnila: »Kakor škržatek je drobcena!« Pa je detece takoj protestiralo ob taki izjavi. Oglasilo se je s tako predirljivim krikom, kakor ga premorejo kvečjemu nekajmesečni krepki dojenčki. »Poglej jo,« se je zasmejala babica, »dere pa se za...

Preberi več...

Diamant in steklo

Ko odložim slušalko telefona, se v hipu odločim. »Domov grem!« »Pa ti si čisto nora! A nimaš jutri zjutraj izpita?« se čudi moja cimra. »Ja, glej, ne gre drugače. Zunaj je krasno sonce. Saj veš – Primorci in Ljubljana, te prime in moraš iti …« lažem z nasmehom na...

Preberi več...

Zven bobna v jesenskem vetru

Boben, moj prijatelj. Visok, masiven, izdolben kos lesa, z napeto živalsko kožo čez zgornji rob okrogline. Poslikan z ornamenturo, s simboličnimi silhuetami črnih teles prepletenih v gibanju. Oprtala sem si težak nahrbtnik tam na parkirišču in se spustila po...

Preberi več...

Prijava

 

Arhiv